ZAVOD ZA KULTURO BLED IN MUZEJSKO DRUŠTVO BLED

vabita na Večer z Muzejskim društvom Bled. Predavanje v sliki in besedi bo v četrtek, dne 6. septembra 2012 v Viteški dvorani na Blejskem gradu ob 19.30 uri. Dr. Vidrih Perko Verena bo spregovorila o arheoloških najdbah na Gorenjskem. Sprehod skozi čas bo naredila s pomočjo »železne niti«, s povzetkom najlepših arheoloških najdb na Gorenjskem, ki so razstavljene v Gorenjskem muzeju v Kranju.

Dve besedi o Dr. Vidrih Perko Vereni: »Izkopavala je v Ogleju (1989, Italija), v Ljubljani (rimska Emona), na ljubljanskem Barju, v Stični, na Hvaru (Hrvaška) in na Ajdni (1999). Je avtorica arheoloških razstav Železna nit (2002) in Zlata doba Karnija (2006) ter serije razstav Vitrine meseca na različne interdisciplinarne teme v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prav tako je avtorica preko 150 znanstvenih, strokovnih prispevkov s področja arheologije in muzeologije ter različnih poljudnih člankov v domačih in tujih revijah ter drugih publikacijah, prispevkov in poglavij v strokovnih in poljudnih monografijah. S prispevki o arheologiji (recenzije, ocene, poročila, didaktika), likovni umetnosti in književnosti se je oglašala v Primorskih Novicah, Primorskih Srečanjih, v Delu in Gei. V soavtorstvu z možem A. Perkom je pisala tudi o človeških stiskah. Je tudi pravljičarka in pesnica.«

In še dve besedi o »Železni niti« – sprehodu po arheoloških najdbah Gorenjske. Začne se v Mokriški jami in Poglejski cerkvi v času, ko se je ledena doba iztekla in je »današnji« človek izpodrinil neandertalca. V Drulovki nas pot ponese v mlajšo kameno dobo. Človek se je ustalil. Zgradil si je prva bivališča, začel gojiti rastline in vzrejati domačih živali. Kamnita in peščena orodja se mešajo s keramiko, pojavi se tudi prvi nakit. Sledi doba bakra, brona in železa. »Nit« nas pelje mimo zakladne najdbe bronastih predmetov z Jelenovega klanca v Kranju, mimo imenitnega trinožnika, ki je bil namenjen kultnim daritvam in sodi v železno dobo. Obdobje antike začnejo Rimljani. Rimski nagrobniki z Gorenjske in staroselsko grobišče v Bobovku ter zgodnjerimski predmeti najdeni v starem Kranju pričajo o kulturi tistega časa. Naj omenimo še Ajdno, mogoče najbolj poznano arheološko najdišče Gorenjske in steklarske delavnice, ki so jih arheologi odkrili na dvorišču gradu Khiselstein v Kranju. Karnij postane Kranj. Bogate najdbe iz germanskih grobov iz Lajha so večinoma shranjene na Dunaju in v Ljubljani. Staroslovanski grobovi z Bleda in Kranja so izjemno bogati z nakitom in govorijo o visoki kulturi tistega časa. Prisotnost plemiške aristokracije dokazuje zakladna najdba opreme in orožja z Bašlja. »Nit« nas pripelje tudi do najnovejših najdb v Kranju.