Pozdravljeni:
Na vaše povabilo vam pošiljam dve pesmi, ki sem jih napisala v sinov spomin. Če se vam katera zdi vredna objave, jo lahko objavite,
Lep pozdrav!
»Žal nam je za vašo izgubo.« in
v mislih delimo vaše pesmi in jih spremljamo v svetlobo, v onkraj, in v naš vsakdan.
Srečo Vernig

 

Prišel si prvi zimski dan

v odhajajočem mraku

še ves dremav in rekel

Glej mati sneg

Potlej skupaj stala sva ob oknu

strmela v iskrivi ples kristalov

in srkala ta tihi, beli zven

ki nežno in mehko padal je na naju

Tvojo bit je vsrkalo nebo

in te z božanskim pokom

razpršilo v vesolje,

postal si listje, voda, skala

morje, gora in drevo,

oblik dobil si brez števila

a jaz?

obliko eno le imam in v tej obliki sem brezmejno sama.

 

 

Kogar ljubijo bogovi

ga kmalu vzamejo k sebi

to slišala sem mnogokrat

a vendar v meni vrtajoče je vprašanje

si bil poslan v naročje moje

kot dar bogov ali njih prekletstvo

da dal si mi oboje

neskončno radost, ko si bil ob meni

in neskončno žalost ko te več ni.