Afroditina solza je padla na zemljo. Vzklilo je skrito oko narave. Preriva se skozi travno rušo. Ko se vzpenja proti nebu s svojim žametnim pogledom pogleduje na bosonoge nagohodce, ki iščejo toploto v jutranjih sončnih žarkih. Svoj pogled odpira proti zrcalni okolici. Nabrekli indigo črni pestiči kličejo skrite duše na obisk. Pridite in použijte nektar bodočnosti, vrtiljak prihodnosti. Hitro bom odcvetel. Lepota mojih cvetov premine v nekaj dneh. Plodovi, ki se skrivajo še v zelenih glavicah obetajo novo življenje. Drobna omama ali nov rod. Kdo ve?

(Rdeči mak)

___________________________________________________

Rečni tolmun. Odsev mladeniča v vodi. Skrito hotenje. Bela svečeniška kuta. Kaj skriva pod oblačilom? Rdeče rumeno obrobljeno srce. Kje si moja prava podoba, se sprašuje ko pogleduje v vodo. Sem namenjen samemu sebi? Sem bel kristal stvarstva? Kje je moja temna plat? V beli preobleki pozabljen spomin? Poglej me, zaznaš omotico? Ne zapletaj se z menoj. Svarim te. Nisem narejen za zvezo. Vem, da te privlačim. Če se me dotakneš, boš odrevenela. Ne dotikaj se me. Opozoril sem te. Žal mi je. Skozi tebe vidim sebe. Ne bo šlo. Ti vidiš le podobo v vodi, privid. Voda se skali, podoba se razblini v valovih. Odrešena?

(Narcise)

______________________________________________________

Orlice ob gorskih stezicah, kličejo, hrepenijo, iščejo svoje življenje. Sedmerokrempljasta modra lepotica objame z rokama tvoj hrbet. Si predmet hotenja, si navaden človeček, ki podlega zemeljskim strastem. Poprosi jo, da pobrusi kremplje. Ko ima obrušene kremplje postane golobica, kolumbina. Lahko shajata, v miru, v prepiru, v nedozereli nevednosti, v staranju. Kako postane vse nepomembno, brez teže, brez “moj prav”. Sama izguba energije. Išči srčiko v biti, v modrini, v pozibavanju modrega cveta v vetru. Seži v to prostranost, v moder cvet prihodnosti na mizi ob pogrinjku, v modro hrepenjenje za sedanjost in prihodnost.

(Orlice)