V A B I L O –

Predstavitev Razgledov Muzejskega društva Bled za leto 2019 bo 8. oktobra ob 19. uri v Festivalni dvorani na Bledu.

Enajsta številka Razgledov prinaša na 179 straneh 11 novih člankov, ki jih je napisalo 14 avtorjev. Dosedanjim 77 avtorjem se je letos pridružilo pet novih. Za vsakoletni izid skrbi uredniški odbor – Srečo Vernig, Niko Mučič in Marko Vidic, besedila pa je letos lektorirala Katja Žvan. Izdala in založila sta jih Muzejsko društvo Bled in Zavod za kulturo Bled.

Zbornik uvaja najbolj plodovit pisec našega glasila – Marjan Zupan. Z že enajstim prispevkom z naslovom Stopinja v preteklost nam na literarni pa tudi zgodovinopisni način odstira grič Radolco pri Podhomu. Prelevil se je namreč v opazovalca staroselske naselbine, ki je stala v kotanji blizu vrha.

Etnologinji mag. Petra Gorenc Kaplan in dr. Ana Vrtovec Beno nam predstavita dosedanje raziskave in stavbni razvoj ter analizirata predmete in arhivsko gradivo domačije na Rečici. Članek Mrakova domačija – prostor velikih priložnosti ponuja tudi nekaj izhodišč za ohranitev kulturnega spomenika lokalnega pomena z novo namembnostjo za kulturne in promocijske potrebe naše občine.

Lanskoletni članek Jožeta Skumavca o Pokljuški soteski dodatno osvetlita Pavel Jamnik in Janez Bizjak z bogato slikovno predstavitvijo Skalorezov v Pokljuški soteski, ki nemo pripovedujejo zgodbe o življenju naših prednikov. Gre večidel za monograme neznanih podpisnikov, izklesane letnice in različne likovne podobe iz 19. stoletja.

Najboljši poznavalec življenja in dela Arnolda Riklija Vojko Zavodnik nam z novim prispevkom naniza nekaj odmevov na njegovo imenitno knjigo Po sledeh Arnolda Riklija, predvsem pa kot občutljivi poznavalec njegove zapuščine z bogatim slikovnim gradivom opozori na blejsko stavbno dediščino nekoč in danes.

Avtor mnogih odmevnih člankov v Razgledih Tone Marolt se je tokrat odločil za Jezernike: prigode in nezgode z jezera in še o pletni in pletnarjih. Predstavi Bijolove, ki so dolgo živeli na Blejskem otoku in jih poznamo kot Jezernike, članek pa gradi tudi na gradivu iz Arhiva Slovenije, ki vsebuje tudi dokumente o plovni ureditvi na jezeru.

Bralcem Blejskih novic je poznano literarno delo Toneta Svetine Ukana z glavnim junakom Wolfom, dr. Andrej Gaspari pa v Zadevi Rozumek na podlagi obsežnega udbovskega arhiva in strokovne literature odkriva, zakaj se je jugoslovanska politična policija ukvarjala z vodjo gestapa na Bledu do leta 1979, ko je bil Helmuth Rozumek že 30 let mrtev.

Dr. Monika Kokalj Kočevar nam je lani predstavila prisilno mobilizirane v nemško vojsko, letos pa Gorenjsko domobranstvo v medvojnih občinah Bled in Gorje. Čeprav je bilo na Gorenjskem okoli 50 domobranskih postojank, je bila ustanovljena na območju Gorij in Bleda le ena – v Zagoricah.

Martin Šolar nam predstavi lani umrlega Marjana Šolarja, Šantovca z Bleda (1933–2018), svojega vsestranskega očeta in zaslužnega za to, kar je namen našega in sorodnih društev – ohranjanje starih šeg, zapisovanje lokalnih zgodb, zbirateljstva, okoljevarstva in skrbi za dediščino na celotnem slovenskem etničnem ozemlju.

Valentin Cundrič, pesnik in tudi slikar ter Anja Bunderla, slikarka in čebelarka v edinstvenem prepletu besed in likovnih del odkrivata Bled z okolšno skozi oči pesnika. Literat, rojen na Poljšici pri Gorjah in eden najustvarjalnejših slovenskih pesnikov, se sprašuje tudi, ali zvon želja bije plat zvona, in roka, ki pozvanja, je res sedanja.

Od leta 2012 je v Razgledih stalna rubrika Bled v očeh svetovne javnosti za minulo leto. Tudi letos jo je pripravila Maja Lakota, ki ugotavlja veliko izpostavljenost kraja v različnih mednarodnih medijih. Tako kot doslej, je predstavljeno le nekaj najodmevnejših medijskih objav, spomnimo pa se tudi na Blejski strateški forum ter protokolarne obiske pri blejskem županu in blejskem župniku.

Z redno Domoznansko bibliografijo Bleda smo začeli leta 2014. Vseskozi jo za minulo leto pripravlja Damjan Mulej, ki nas najprej spomni, da se je leta 2018 začelo načrtovanje nove knjižnice na Selišah. Ob obsežni bibliografiji (477 zapisov) –  največ se piše o turizmu, vedno pogosteje tudi o ekologiji in varstvu narave – omenja tudi donacije, predstavitve knjig, razstave, delavnice in druge aktivnosti v knjižnici.

Vsakoletni izid zbornika, ki črpa svoje prispevke iz občin Bled in Gorje, pomeni tudi povabilo starim in novim piscem, da se nam pridružijo.

Marko Vidic