Drobni žarki sreče
Ko dan se prismeje izza Stola, Vrtače, Smokuškega vrha in Dobrče, posije na tvoje bližnje in na tvoje prijatelje. Pomisliš, saj sem srečen človek. In prepodiš siv oblak, ki moti tvoj mir. Tisti drobni žarki, ko te sreča obišče, prinašajo svetlobo in veselje v tvoj vsakdan. Tega sploh ne opaziš več. Ja, spomniti se je potrebno, pocukaj se za uho. Spomni se, da si srečal ljubezen, rojstvo prvega otroka, drugega, nekateri tretjega, da že vnuki in vnukinje letajo okoli tebe. In nenadoma opaziš, da nabiraš leta v vrtovih medletij. In že si v novem decembru. Srečajte se s svojo družino ko najdaljša noč počasi, počasi ugaša. Bliža se začetek naslednjega leta, ki prižiga iskrico presenečenj in nova doživetija, vsakomur izmed nas. Stopimo torej v nov čas. In vsako jutro se ozrimo proti našim hribom in goram in počakajmo, da posijejo drobni žarki sreče. Primite jih in skrijte jih v svojo dlan. Celo leto bodo bodo tvoj sopotnik. Tako preprosto je to. Pa srečno!
Srečo Vernig