Že zdavnaj so minuli časi, ko se je pravo ohranjalo po ustnem, včasih mogoče celo po »obrednem« izročilu. Če je pismenost nizka, se pravo prenaša preko spomina in besed, če je pismenost razvita, se prava prenaša preko pisanih zakonov. Kako se je izvajalo pravo v Blejskem kotu v času patrimonialne oblasti lahko izveste v četrtek, 7. marca 2013 v Viteški dvorani na Blejskem gradu ob 19. uri. Vstopili bomo v pozen srednji vek, recimo v leto 1648, kamor nas bo popeljala doc. dr. Katja Škrubej s predavanjem: Sodne prisege blejskih kmetov in patrimonialno sodišče v 18. stoletju.

Doc. dr. Katja Škrubej, univ. dipl. iur, je študirala pravo, zgodovino ter primerjalno in zgodovinsko jezikoslovje. Na ljubljanski Pravni fakulteti je sonosilka predmeta Pravna zgodovina in nosilka izbirnih predmetovPravo in jezik v evropski tradiciji ter Uvod v staro orientalska prava. Pravno zgodovino kot izbirni predmet poučuje tudi na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Je avtorica knjig »Ritus gentis« Slovanov v Vzhodnih Alpah in Pravo v zgodovini. S sodelavci s Katedre za pravno zgodovino PF sodeluje s kolegi z Univerze v Poitiersu (Francija), v mednarodnem prostoru pa sodeluje še s kolegi z University of Michigan School of Law (Ann Arbor) in z Inštitutom Max-Planck za evropsko pravno zgodovino iz Frankfurta na Majni; bila je bila tudi gostujoča profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Sevilli.
Patrimonialna oblast je oblast, ki jo izvaja zemljiški gospod, če ta oblast obsega tudi sodstvo, gre za patrimonialno sodstvo. V bistvu je to nižje sodstvo, ki ga izvaja vsak zemljiški gospod nad svojimi kmeti, nad svojimi podložniki, za manj pomembne civilne in kazenske zadeve, le izjemoma za težje. Na patrimonialnem sodišču so se običajno reševali spori glede posestnih vprašanj, zapuščin in lažjih kaznivih dejanj, ki so bile vezane na podložnika in njegovo lastnino. Patrimonialna sodišča so se vzpostavila v 13. stoletju, z zemljiško odvezo leta 1848 pa so izgubila svojo funkcijo, zato so jih ukinili.

Ohranjeno je skoraj 200 blejskih podložniških priseg. Mogoče med prisežniki blejskih podložnikov odkrijete tudi svoj priimek:Ferčej Jurij (mogoče Gorje), Dežman Matevž (Bodešče), Kristan Mihael (Zazer), Klinar Matija (Sp. Gorje), Pristav Tomaž (Višelnica), Šiler Pavel (Rečica), Lukanc Jurij (Zazer), Globočnik Alenka (Bodešče), Kristan Martin (Ribno), Pangerc Špela (Ribno), Potočnik Jernej (Zazer), Gogala Matija (Bled), Oblak Marina (Zazer), Kladvo Andrej (Zasip), Terpinc Matija (Ribno),Kajdiš Primož (Zazer), Bevc Gregor (Mlino), Soklič Margarta (Bled), Bezjak Matija (Bled), Terpinc Urša (Ribno), Potočnik Blaž,Potočnik Matevž (Zazer), Potočnik Anže (Bled), Knapeč Toma in Andrej (Zazer), Pretner Matevž (Zg. Gorje), Sodar Marjeta (Zazer), Konič Jakob (Zagorica Bled), Erlah Balant (Zazar), Ankerst Lucija (Bled), Pretnar Andrej, Zupan Blaž, Rožič Simon,Zupan Hanže, Primožič Primož, Šorl Matija, Rožič Gašper, Skeble Jurij (Kuplenik).
Z nekaterimi prisegami bomo vsaj nekoliko osvetlili življenje podložnikov na ozemlju blejskega gospostva, ki so bili vpeti med zakupnike, uradne pisarje in briksenske škofe.