ZAVOD ZA KULTURO BLED IN MUZEJSKO DRUŠTVO BLED – V A B I T A
vse ljubitelje kulture in zgodovine v Viteško dvorano na Blejskem gradu na Večer z Muzejskim društvom Bled, v četrtek, 5. februarja 2015 ob 19. uri. Brigita Rajšter, univ. dipl. etnologinja in prof. zgodovine, direktorica Koroškega pokrajinskega muzeja, nam bo predstavila Življenje in delo župnika Jakoba Sokliča, blejskeg rojaka.
Jakob Soklič (1893 – 1972), župnik, zbiralec, raziskovalec, ljubiteljski umetnostni zgodovinar ima blejske korenine. Rodil se je gostaču Jakobu Sokliču *1851 (pr Fajfarjo, Mlino 8) in Mariji Mandelc *1864 (pr Rec, Mlino 9). Stanovala sta pr Ševlu, Mlino 1. Osnovno šolo je obiskoval na Bledu, škofijsko gimnazijo v Šentvidu-Ljubljana (1905–14), bogoslovje je študiral v Gorici in Ljubljani. V ljubljanski stolnici je bil posvečen v duhovnika leta 1917. Novo mašo je imel na Bledu leta 1917. Bil je kaplan od 1918 v Hrušici pri Podgradu (Istra), 1922–4 katehet v Škednju-Trst, župnijski upravitelj v Klancu in Podgorju od 1924. Po izgonu iz Italije marca 1928 je bil do 1933 župnijski upravitelj pri Sv. Vidu v Halozah pri Ptuju, mestni župnik v Slovenj Gradcu od 1933. Leta 1941 so ga Nemci za 3 mesece zaprli v Mariboru in ga nato izgnali na Hrvaško. Pribežal je v samostan Stično kjer je vodil začasno stanujoče duhovnike. V Slovenj Gradec se vrnil kot mestni župnik in dekan leta 1945.
Ne samo, da je bil Jakob Soklič odličen župnik; bil je tudi pridigar, ki je uporabljal obrušen slovenski jezik in zelo uspešen veroučni učitelj. Imel je izreden čut za kulturo in umetnost. Govorimo o drugem delu njegove duhovnosti. Že v Sv. Vidu pri Ptuju je začel zbirati umetnine kar ga je« držalo« do konca življenja. Svoje domovanje-župnišče je preurejal v “shrambo” starin in umetnin. Leta 1937 je zbirko odprl za javnost. Kot ustanovitelj ji je dal ime Sokličev muzej. Ob praznovanju 700-letnice župnijske cerkve je leta 1951 podpisal darilno listino, s katero je vso zbirko podaril v trajno last župnijski cerkvi, ki jo je leta 2013 prenesla v skrbništvo Koroškemu pokrajinskemu muzeju.
Omenim naj še, da je »odkril« špitalsko cerkev Sv. Duha, ki je bila po vojni občinska ropotarnica. Na prostoru današnje cerkve je leta 1417 zgradil premožni priseljenec Janez iz Loke meščanski špital, ki je skrbel za stare, onemogle in bolehne. Za potrebe te ustanove so dogradili še cerkev sv. Duha, ki je prvič omenjena leta 1428. Je lep primer neokrnjene gotske arhitekture. Krasi jo baročna oprema, največjo pozornost pa vzbujajo freske Andreja iz Ottinga, nastale po letu 1450, ki so jih odkrili ob restavriranju. Prikazujejo 27 prizorov iz Pasijona.
Jakob Soklič je obnovil tudi župnijsko cerkev sv. Elizabete, ki je najstarejša stavba v Slovenj Gradcu. Znano je, da je tržno cerkev leta 1251 Bertold Andeški posvetil sv. Elizabeti Thurinški, svoji nečakinji, ki je bila kot zavetnica revnih in ubogih kasneje kanonizirana. Od prvotne stavbe so se ohranile romanska ladja in dve romanski okni. Cerkev so v gotiki, renesansi in baroku precej dopolnili.
Ne pozabite pokukati tudi na www.mdbled.si
Bled, 1. februar 2015
Predsednik MD Bled
Srečo Vernig
