ZAVOD ZA KULTURO BLED IN MUZEJSKO DRUŠTVO BLED – V A B I T A vse ljubitelje kulture in zgodovine v Viteško dvorano na Blejskem gradu na Večer z Muzejskim društvom Bled, v četrtek, 8. maja 2014 ob 19. uri. Janez Bizjak, arhitekt, urbanist, publicist in naravovarstvenik, nam bo predstavil Zgodovino rudarstva v blejskem zaledju Julijskih Alp. Arheološke raziskave zadnjih 15 let odpirajo nova spoznanja o rudarjenju v Julijskih Alpah, Karavankah in bohinjskih gorah.

Janez Bizjak je arhitekt, oblikovalec, alpinist (Grenlandija, Aljaska), naravovarstvenik in publicist. Na Univerzi v Ljubljani je študiral arhitekturo, vizualne komunikacije in etnologijo. Od 1983 pa je bil zaposlen na Triglavskem narodnem parku, pristojen za obnovo kulturne dediščine in urejanje prostora. Od leta 1992 – 2005 je bil direktor Triglavskega narodnega parka, od 2006 pa direktor zasebnega zavoda Institut Alpe. Od 1992 do 1999 je bil predsednik CIPRA Slovenije. 1990/94 je bil predstavnik Slovenije v MPC (Mountain Protection Commission) pri UIAA. Leta 2000/05 je bil podpredsednik ALPARCa. Je avtor večih samostojnih knjig in preko sto strokovnih člankov s področja varstva narave in varstva okolja v publikacijah v Sloveniji in tujini. Ker je Janez Bizjak vsa leta sodeloval pri raziskavah v visokogorju, bo še kako zanimiv govornik, saj bomo o vseh najdbah izvedeli vse podrobnosti iz »prve roke«.

Prisluhnimo zgodbi, ki jo je mamica pripovedovala svojemu sinu: »Prav na koncu obdobja, ki so mu ljudje rekli pleistocen, to je pred 12000 leti, je človek že uspel udomačiti mamuta. Mamut je moral s svojimi dolgimi zakrivljenimi okli riti po Triglavskih pogorjih in Kamniških Alpah in odkrivati železovo rudo, bobovec. Od tod rudne jame na Jezercih med Velikim Draškim vrhom in Viševniku, na planini Zadnji Vogel, pod Lipanskim vrhom, kjer so skalnate površine popolnoma “razrite”. Takratni prebivalci so bobovec prodajali na področja za Julijskimi Alpami, v nasprotni smeri pa do Jadranskega morja. Zelo so obogateli.«

Toda najnovejša odkritja v Julijskih in Kamniških Alpah ne potrjujejo domneve, da so naši predniki nabirali železno rudo s pomočjo mamutov. Novejše arheološke visokogorske najdbe potrjujejo splošno priznano umestitev bronaste dobe pred leto 1000 do 3000. To pa je že čas, ko so mamuti že zdavnaj izumrli. Prihajala je starejša železna doba, torej obdobje od 1000 do 300 pr. n. št. in mlajša železna doba od 300 pr. n. št. do 1. st. po n. št. To potrjujejo nekatere najdbe v visokogorju na Mrzlem Studencu, nad Lipanco, na Rudnem polju, planinah Klek, Javorniku, Blatu, Krstenici, v Latu, Ovčariji, Voglu in Pečani, pa na Komni, Ajdovskem gradcu, Krmi in Zgornji Krmi. Bronasti zvonček, ki so ga arheologi odkrili na Vodenih Rupah, področjem med Tičarico, Belo glavo in Vogli, dokazuje prisotnost pašništva v visokogorskem svetu. Zaradi svoje oblikovne značilnosti je zvonček datiran med 1. in 3. st. n. št., v rimsko obdobje. Na številnih lokacijah so arheologi odkrili poselitvene točke, tako na Pokljuki, Komni, Spodnjih Bohinjskih gorah in Jelovici. Najbolje so raziskane planine Klek, Vogel in Pečana, ki pa so ostale tudi nepretrgoma obljudene vse do danes.

 

Bled, 2. maja 2014

Predsednik MD Bled

Srečo Vernig