ZAVOD ZA KULTURO BLED IN MUZEJSKO DRUŠTVO BLED – V A B I T A
vse ljubitelje zgodovine in kulture v Viteško dvorano na Blejskem gradu na Večer z Muzejskim društvom Bled v četrtek, 1. decembra 2016 ob 18.30 uri. Drr. Verena Vidrih Perko nam bo posredovala temo: NERON ZA VSE ČASE.
Spletni magazin z mero je dne 11.8.2016 v uvodnem delu članka Verena V. Perko: »Moj odhod je odgovor na kratenje svobode izražanja:
»Ddr. Verena Vidrih Perko (1952) je leta 1978 diplomirala na temo provincialne arheologije in zgodnjega srednjega veka. Magisterij in doktorat iz arheologije je opravila na ljubljanski univerzi, doktorski študij muzeologije pa je leta 2011 zaključila na zagrebški univerzi. Dodatno se je med drugim izobraževala na Češkem, v ZDA in v Veliki Britaniji. Na Filozofski fakulteti je docentka za arheologijo in pokriva področje materialne kulture na arheološkem oddelku ter področje muzeologije na individualnem doktorskem študiju heritologije. Zaposlena je bila v Mestnem muzeju v Ljubljani, od leta 1997 je delovala kot kustosinja v Gorenjskem muzeju v Kranju. Zadnje pol leta je opravljala funkcijo v.d. direktorice Direktorata za kulturno dediščino.
Ddr. Vidrih Perko je avtorica prek 150 znanstvenih in strokovnih prispevkov s področja arheologije in muzeologije ter različnih poljudnih člankov v domačih in tujih revijah. V soavtorstvu z možem Andrejem Perkom je pisala o človeških stiskah. Je tudi pravljičarka in pesnica….«
Rimski cesar Lucije Domicije Neron je bil sin Agrippine in Gneja Domicija Ahenobarba. Vladal je v letih 54. do 68. Je poslednji potomec julijsko-klavdijske hiše. Na cesarski prestol ga je pripeljala mati Agrippina, ki je predhodno zastrupila svojega moža cesarja Klavdija (vladal 41 – 54). Neron je že na začetku vladanja nastopil proti rimski aristokraciji, predvsem proti senatu. Senat se je seveda upiral zmanjševanju svojih pooblastil in večanju cesarske oblasti. V začetku je vladal precej umirjeno na kar so vplivali filozof Seneka in pretorijanski prefekt Bur ter žena Oktavija.
Z vladarsko močjo je rasla tudi njegova brezobzirnost in krutost. Pobiti je dal številne ugledne Rimljane in jim zaplenil premoženje. Njegova krutost je dosegla višek z ubojem svojega brata Britanika, svoje matere Agrippine, prefekta Bura, svoje žene Oktavije, svoje konkubine Popeje Sabine. Neron je bil bolestno ambiciozen. Po vzoru Aleksandra Makedonskega je na vzhodu poskušal osvojiti Armenijo, severno obalo Črnega morja in Etiopijo. Veliko denarja je porabil za gledališče, cirkuške igre in razkošno življenje. Sam sebe je imel za velikega umetnika. Tako se je velikokrat pojavljal v gledališču in cirkuški areni kot igralec, pevec, glasbenik i sodnik pri tekmovanju dvokoles.
Zaradi velikih davkov so se upirale pokrajine v Britaniji, Španiji, Galiji in Judeji. Leta 64 po velikem požaru v Rimu se je nezadovoljstvo razširilo tudi v Rimu. Neron je za požar v Rimu okrivil kristjane in mnoge od njih ukazal pobiti. Nazadnje ga je senat proglasil za sovražnika rimskega naroda in obsodil na smrt. Nedokazano je Neron naredil samomor. Verjame se, da so bile njegove poslednje besede: »Kako velik umetnik bo umrl z menoj.«
Lepo vabljeni!
Bled, 26. november 2016
Predsednik MD Bled: Srečo Vernig
