ZAVOD ZA KULTURO BLED IN MUZEJSKO DRUŠTVO BLED –  V A B I T A

vse ljubitelje kulture v Viteško dvorano na Blejskem gradu na Večer z Muzejskim društvom Bled v PETEK, 8. maja 2015 ob 19. uri. Pogovor s pesnico Simono Grazio Dima in književnikom dr. Zeki Ergasom z naslovom »PEN na obisku pri Muzejskem društvu Bled« bo moderirala prof. Ifigenija Simonovič.

SIMONA GRAZIA DIMA je pesnica, esejistka, literarna kritičarka, urednica in prevajalka. Rodila se je v Temišvaru v pisateljski družini. Z osmimi leti je prejela nagrado za gledališki skeč Lizina maska, ki jo je tako doma kot v tujini igralo Lutkovno gledališče Temišvar. Simona Grazia Dima je diplomirala na Fakulteti za filologijo iz angleškega in romunskega jezika in književnosti na Zahodni univerzi Temišvar. Na Univerzitetnem centru v Temišvaru je bila kot študent in potem še leto dni po diplomi predsednica literarnega krožka “Pavel Dan”. Redno sodeluje v glavnih literarnih revijah v Romuniji. Svoje pesmi in eseje objavlja tudi v tujih literarnih revijah v Veliki Britaniji, Franciji, Italiji, Nemčiji, na Češkem, Slovaškem, ZDA. Njene pesmi so bile prevedene v angleščino, francoščino, nemščino, slovaščino in škotsko gelščino. Izdala je enajst pesniških zbirk: Umirjena enačba, Jutranje misli, Jakobova lestev, Matematični ogenj, Rimska noč, Tigrova spoved (nagrada Združenja romunskih pisateljev podružnice Temišvar), Zadnji Etruščan, Apokrifna potovanja, Pravica rane, da krvavi, Ko strele postanejo živobarvne, Notranji svet stvari. Napisala je tudi dve knjigi esejev, več literarni kritik in prevodov iz angleščine.

Je članica Zveze romunskih pisateljev in PEN kluba romunskega centra, katerega sekretarka je bila od leta 2006. Simona-Grazia Dima je prisotna v slovarjih romunske literature in v antologijah poezije, objavljenih v državi in v tujini. Leta 2009 je prejela častno nagrado Naji Naaman za poezijo.

Trenutno Simona-Grazia Dima vodi mednarodni literarni projekt, ki je del dejavnosti Mednarodne PEN organizacije (Odbor za jezikovne in prevajalske pravice), kjer pripravlja antologijo sodobne romunske literature v elektronski in pisni obliki v angleškem in makedonskem jeziku. Je glavni urednik v Romunski akademiji in živi v Bukarešti, glavnem mestu Romunije.

ZEKI ERGAS, učenjak, pisatelj in mirovni aktivist, je bil rojen v Istanbulu leta 1939. Izhaja iz turško-judovske družine. V rodnem mestu je obiskoval francosko gimnazijo Saint Joseph in diplomiral leta 1957. Vojaški rok je služil leta 1960-1 v Ankari in v turški brigadi v Koreji kot uradnik za zvezo med turškimi in ameriškimi vojaki. Na Ženevski univerzi je študiral v letih 1961-5 in 1968-71 in pridobil nazive MA (Master of Arts), BA (Bachelor of Arts) kjer je tudi doktoriral iz politične ekonomije in afriških študijev. V letih 1968-1975 je dr. Ergas na visokošolskih ustanovah poučeval angleščino, zemljepis in ekonomijo. Na univerzitetni ravni je bil raziskovalni sodelavec na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu (1978-1981); gostujoči profesor za razvojne študije na Berklejevem inštitutu za mednarodne študije (1981-3 in 1987-8), in raziskovalni profesor na Georgetown University za afriške študije na programu šole za mednarodno pomoč (1983-6). Trenutno poučuje na turški Univerzi Hacettepe na magistrskem programu študija o miru in konfliktih.

Njegove aktivnosti kot pisatelj in mirovni aktivist so se začele leta 1988 in se nadaljujejo v sedanjost. Bil je član in podpornik več mednarodnih nevladnih organizacij, vključno s pobudo za globalni Marshallov načrt, ki razporeja svetovne vire in medije za svobodo.

Dr. Ergas je generalni sekretar Švicarsko-romanskega centra PEN-a. Njegove objave vključujejo knjige: Katarza in zdravljenje: Južna Afrika v 1990-ih letih in njena odrešitev; Za ljubezen moškega z imenom Biko in Jessikijena izbira; V iskanju boljšega sveta (eseji); Z Balkana v Malo Azijo: Židovska družinska saga iz vojnih let 1912-1922. Napisal je številne akademske članke o razvoju, na internetu pa objavil številne kratke eseje o miru na Bližnjem vzhodu in o trajnostnemu razvoju sveta. Pravkar zaključuje trilogijo sage o judovsko-turški družini, ki se dogaja v Turčiji, Palestini in Ameriki z naslovi: Center se ne more obdržati; Druga ameriška revolucija in iskanje boljšega sveta; Sokratov dialog. Zeki Ergas živi v Valais kantonu v Švici. Je poročen in oče dveh sinov.

IFIGENIJA ZAGORIČNIK SIMONOVIĆ je slovenska pisateljica, samostojna kulturna delavka, lončarka, esejistka ter profesorica slavistike in primerjalne književnosti. Po diplomi leta 1978 se je odpravila v London. Na tamkajšnji Višji šoli za umetno oblikovanje je diplomirala leta 1985.
Njena prva objava je bila lutkovna igra o medvedu in dedku Mrazu v Pionirju leta 1966. Od takrat je objavljala pesmi v Tribuni, Mladih potih, Dialogih, Novi reviji, Naših razgledih ter v različnih lokalnih glasilih. Nekaj pesmi je bilo prevedenih in so izšle v tujini. Piše za odrasle in za otroke. Izdala je štiri pesniške zbirke za odrasle, Postopna razbremenitev, Te pesmi, Drevesa so se takrat premikala in sem pomešala njihova imena, Krogi in vprašanja, in pesniško knjižico za otroke z naslovom Kaj je kdo rekel in česa kdo ni. Peta pesniška zbirka Kaj je v kamnu je nastala v času, ko se je pesnica pričela ukvarjati tudi s prozo in pravljicami za otroke.
Za otroke je začela pisati ob dopisovanju z bivšimi varovanci, ki jim je bila varuška v študentskih letih. Nekaj pesmi so objavili v Kurirčku in Pionirju. V spremni besedi otroške pesniške zbirke Kaj je kdo rekel in česa kdo ni je zapisala, da ji navdih za pisanje otroških pesmi predstavlja deklica, ki jo spominja na otroštvo. Napisala je pravljici Poljub za princesko Kvakico ter Punčka z grdimi lasmi.
V poeziji za odrasle prevladujejo teme, kot so: eros, čutna ekstaza in doživljajski svet mlade ženske. Pesniška zbirka Kaj je v kamnu je polna dinamične energije spreminjanja, sprejemanja in odzivanja avtorice kot ženske. Zanjo je značilna t. i. »lirika ženske«, v kateri zasledimo hudomušno in bridko humornost, čustven in iracionalen obrat ljudske poezije, jezik razuma pa se preoblikuje v lirično iskanje svojih pomenskih odmevov. Pesniški slog je domiseln, igriv in inovativen. Oblike pesmi pogosto ne spadajo v okvir tradicionalnega.
Ukvarja se z lončarstvom, sodeluje na umetniških razstavah keramičnih izdelkov, prevaja iz angleščine, piše članke in eseje. Zbrala in uredila je zbirko (sedem knjig) Pesmi iz zapora ter zbirko Pesmi s »prostosti« slovenskega pisatelja Vitomila Zupana, ki jo je predstavila na 23. Knjižnem sejmu v Ljubljani.