Ob izidu Atlasa ledinskih imen občine Bledu, avtorja Vladimirja Siliča,  ste V A B L J E N I v četrtek dne, 23. oktobra 2014 v sejno dvorano Festivalne dvorane na Bledu ob 19.30 uri !!!

Naj ob rob predavanja zapišem:

LEDINSKA IMENA – IZ PRETEKLOSTI ČRPAMO PRIHODNOST

Polje kdo bo tebe ljubil? O katerem polju govoru slovenska narodna? Kateri so ti naši travniki, senožeta, poti, gozdovi, ta naša polja, pašniki,vinogradi in grape?

Ko rečemo “naši” so resnično brezimni? So le številke posameznih parcel in katastrskih območij? Ali res nimajo svojega imena, svojega priimka, so tam nekje v daljavi, v megli, za oblaki?

Domača zemlja je od nekdaj imela svoja imena. Imena, ki so polja, travnike, pašnike ločevala, po katerih so se razlikovali drug od drugega. Tako kot se za “ljudmi” skrivajo Franceljni in Francke, Jožeti in Jožice, Marije in Janezi… Toda ledinska imena so potovala iz roda v rod Janezi in Marije pa so se menjavali. Gospodarji so umirali, se rojevali, prihajali so novi, z drugimi imeni, z novimi imeni. Ledinska imena pa so ostajala. Skoraj lahko rečemo, da so tisočletna. Za Pungratom se je reklo, ko je bil gospodar Tone, Janez, Blaž, … do kamor seže spomin. Toda spomin je prekratek, ledinsko ime seže v davnino, preseže imena svojih gospodarjev, čeprav so jih le ti včasih nekoliko spreminjali, lahko bi rekli posodabljali, glede na čas in jezik v posameznem obdobju?

Govorimo torej o naravi, ki se v današnjem času še kako spreminja. Polja postajajo vasi ali celo mesta, roti se zaraščajo, njive postajajo travniki. Ko se spreminja raba narave, se spreminjajo njene značilnosti. Imena, poimenovanja nimajo več svoje uporabne vrednosti. Tonejo v pozabo.

Karta ledinskih imen na Bledu je jutrišnji pomnik imen našega prostora. Ledinska imena so identiteta domače zemlje, zato naj ne zbledijo v pozabo. Vredno jih je zapisati, si jih zapomniti in uporabljati. Tako ostajamo, kot ljudje in kot narod.

Polje, mi te bomo ljubili, ker si naša preteklost, naša zgodba in nas nauk, ker imaš svoje ime in si domača zemlja, ki sega do koder seže naš spomin.

Predsednik Muzejskega društva Bled
Srečo Vernig